BOBER IN VIDRA

Dejavniki ogrožanja

Ohranitvi bobra in  vidre predstavlja ključno grožnjo odsotnost hidromorfoloških procesov, zaradi katerih nastajajo brežine, tolmuni, zatoki, stranski rokavi in mrtvice. To je še posebej izrazito na odseku reke od Šentilja do Veržeja. Problem za vrsto predstavlja tudi načrtno zasipavanje stranskih rokavov, s čemer je onemogočeno njihovo napajanje.

SLOVARČEK POJMOV

prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone.

dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane.

poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec.

manjši, precej zaprt zaliv, rokav.

oznaka, določitev.

BOBER

Bober (Castor fiber) je naš največji glodavec. Povprečno tehta od 18-20 kg, v dolžino od glave do konca trupa meri od 70 do 100 cm. Za velikega glodavca so značilne v glodače preoblikovani močni, dletasti sekalci, pokriti s sklenino oranžne barve. So monogamni, živijo v manjših družinskih skupinah, ki sestavlja od 2 do 14 osebkov. Bober živi v različnih vodnih okoljih, kjer s svojim delovanjem tudi sam ustvarja različne ekološke niše, s katerimi povečujejo biodiverziteto. 

Območje nahajanja ob reki Muri

Na posebnem ohranitvenem območju Mura je bober v zadnjih dveh desetletjih ponovno naselil celoten tok reke Mure. Njegov habitat na območju predstavlja struga Mure s stranskimi rokavi in mrtvicami. 

VIDRA

Vidra (Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki se je prilagodila življenju v vodi. Telo vidre je hidrodinamične oblike, katero se nadaljuje v dolg, mišičast rep, ki ga uporablja kot krmilo pri plavanju in podporo telesu pri v vzravnani drži. Je rjave barve, po trebuhu in spodnji polovici glave bela. Na glavi ima majhna zaobljena ušesa, kratek gobček in toge, dolge brke. Sprednje noge ima krajše od zadnjih, med prsti se nahaja plavalna koža. Je izjemna plavalka, dobro vidi, še boljše pa sliši in voha. Večino svojega časa preživi sicer na kopnem. 

Območje nahajanja ob reki Muri

Vidra naseljuje celoten tok reke Mure. Za vidro so ključne habitatne strukture razgibane brežine, zatoki, tolmuni, stranski rokavi in mrtvice. Posledično stanje ohranjenosti habitata vrste na reki Muri sovpada z ohranjenostjo Mure. Na odseku do Šentilja do Veržeja, kjer je reka v veliki meri utrjena v monotoni kanal, je primernost habitat bistveno nižja od dolvodnega odseka.

Ali veš, da:

  • lahko bober zdrži pod vodo tudi do 15 minut?
  • je na jedilniku bobra kar 80 drevesnih vrst in 149 zeliščnih vrst?
  • vidre označujejo svoj teritorij z drgnjenjem lic od kamne in šope trav?

Kaj lahko storimo za izboljšanje stanja ohranjenosti bobra in vidre?

  • Ne onesnažujmo voda.
  • Ne posegajmo v vodotoke.
  • Ohranjajmo mejice in obrežno vegetacijo. 
  • Prilagodimo hitrost na cesti.
  • V vidrinem habitatu ne povzročamo hrupa, pse pa vodimo zgolj na povodcu.

Aktivnosti projekta

Za izboljšanje stanja ohranjenosti bobra in vidre se izvede neposredni aktivnosti:

  • Rekonstrukcija vtoka rokava reke Mure Dokležovje II ter poglobitev dna rokava do nivoja, ki bo omogočal stalno omočenost rokava (0,3 ha). 
  • Izvede se tudi obnova vtoka v rokav reke Mure Srednja Bistrica (0,15 ha).

Za bobra bo urejena bo interpretacijska točka Razkrižje in za vidro interpretacijski poligon na Otoku ljubezni v Ižakovcih.  

Za potrebe izvedbe neposrednih aktivnosti bodo izdelana strokovna izhodišča z izvedbeno dokumentacijo za izvedbo neposrednih aktivnosti.