Naravovarstveni pomen Mure

Reka Mura je naša zadnja velika reka z dobro ohranjeno naravno rečno dinamiko. Vzdolž Mure se je ohranila izjemna poplavna ravnica, na kateri se prepletajo reka z meandri in mrtvicami s kompleksi poplavnih gozdov ter značilno kmetijsko kulturno krajino v zaledju, ki jo ponekod še tvorijo kompleksi mokrotnih travnikov, mozaičnih polj in vasi na robu poplavnih ravnic. Ti habitati so življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar ima območje številne nacionalne in mednarodne naravovarstvene statuse.

Celotno poplavno območje  reke Mure je opredeljeno kot območje številnih naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, območje ima tudi status ekološko pomembnega območja. Na mednarodnem nivoju ima reka Mura s svojo poplavno ravnico status evropsko pomembnega varstvenega območja – območja Natura 2000. Od leta 2018 ima območje tudi status UNESCO Biosfernega območja Mura. Biosferno območje v Sloveniji del enega največjih ohranjenih aluvialnih kompleksov v Evropi, ki obsega območje predvidenega »čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava« (Transboundary Biosphere Reserve Mura-Drava-Danube).

VEČ O NARAVOVARSTVENEM POMENU MURE

BIOSFERNO OBMOČJE MURA

Biosferno območje je območje kopenskih, obalnih in morskih ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo in kulturno vrednostjo. Svetovna mreža biosfernih območij se je začela vzpostavljati leta 1976, danes je del te mreže več kot 701 biosfernih rezervatov v 124 državah.

Status biosfernega območja  podeli območjem organizacija UNESCO v sklopu programa Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere), ki spodbuja prizadevanja za sožitje med ljudmi in njihovim okoljem. Upravljanje območij je v pristojnosti države,  v kateri ležijo.

Glavni namen je:

  • ohranjanje ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti,
  • spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva,
  • izobraževalna in raziskovalna dejavnost, ki se nanaša na okoljske probleme, ohranjanje narave in trajnostni razvoj,
  • spodbujanje lokalnih skupnosti pri upravljanju območij,
  • prepoznavanje in ocenjevanje sprememb ter vplivov na okolje, ki so posledica človeških dejavnosti in podnebnih sprememb
  • sodelovanje, povezovanje in izmenjava izkušenj ter prepoznavnost na svetovni ravni.

Biosferna območja so razdeljena na tri cone –  osrednjo (jedrno), robno in prehodno ali vplivno cono. Osrednja cona je primarno namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti. Robna cona je namenjena sonaravnim dejavnostim, ki se navezujejo na osrednjo cono (trajnostni turizem, rekreacija,  raziskovanje in izobraževanje). Prehodna cona je območje, kjer potekajo gospodarske in druge dejavnosti, ki se navezujejo na lastnosti celotnega biosfernega območja.

V Sloveniji imamo štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe (osrednje in robno območje obsega Triglavski narodni park),
  • Biosferno območje Kras (obsega Regijski park Škocjanske jame in občino Divača),
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje (obsega širše območje Kozjanskega parka),
  • Biosferno območje Mura (del edinega čezmejnega biosfernega območja na svetu, ki se nahaja v petih državah).

Obsega poplavno območje reke Mure, ki je sestavni del enega največjih ohranjenih aluvialnih kompleksov v Evropi – ta obsega tudi področje Drave in Donave v Avstriji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Skupno predstavljajo več kot 1000 km prosto tekočih rek z izjemno naravno in kulturno dediščino.

Biosferno območje Mura pokriva največji ohranjen kompleks poplavnih habitatov v Sloveniji, kjer se prepletajo rečni in obrečni ekosistemi, poplavni gozdovi, mokrotni travniki in ravninska mozaična polja – vse skupaj predstavlja izjemno in edinstveno kulturno krajino. Zajema 28796,5 ha ozemlja v 16 obmurskih občinah.

Ključna naloga biosfernega območja Mura je povezati varovana območja in lokalne skupnosti ob reki v razvojno zvezo, ki bo vse tri cone območja upravljala na trajnosten način, kateri bo skladen z načeli ohranjanja narave, kulturne dediščine in gospodarskega razvoja.

Z vključitvijo v mednarodno mrežo biosfernih območij ima regija priložnost pridobiti mednarodno prepoznavnost, hkrati pa tudi več možnosti za družbeno-gospodarski razvoj.

Je del obstoječega območja Natura 2000 – posebnega ohranitvenega območja (POO Mura) in  posebnega območja varstva (POV Mura) in del nacionalnega ekološko pomembnega območja Mura – Radmožanci. Zajema rečno poplavno ravnico s poplavnimi gozdovi in različnimi vodnimi telesi in obsega površino 7847,1 ha. Osrednja cona je  100 % pokrita  z Natura 2000 območji. Območje ni poseljeno, tukaj se izvajajo različne dejavnosti, kot so raziskovalna in izobraževalna dejavnost, lov, ribištvo, gozdarstvo in vodni športi.

V tej coni je  prisotnih 54 naravnih vrednot državnega pomena in 16 naravnih vrednot lokalnega pomena. Namenjena je doseganju Natura 2000 ciljev.

Je del obstoječega območja Natura 2000 – posebnega ohranitvenega območja (POO Mura) in posebnega območja varstva (POV Mura) in del nacionalnega ekološko pomembnega območja Mura – Radmožanci.

Zajema del poplavnih gozdov, obrečnih vodnih habitatov (od reke oddaljeni rokavi, mrtvice, studenčnice …) in kmetijsko kulturno krajino, ki jo predstavljajo mokrotni travniki, njivske površine ter posamezni zaselki in kmetije. Razprostira se na 8451,2 ha ozemlja, ki je 83 % pokrito z Natura 2000 območji.

V tej coni je prisotnih 44 naravnih vrednot državnega pomena, 17 naravnih vrednot lokalnega pomena in dva naravna spomenika – rastišče narcis v Veržeju in drevesni park v Tišini. Vključuje varstvene, logistične in razvojne cilje.

Obsega manjši del območja Natura 2000 – posebnega območja varstva (POV Mura) in del nacionalnega ekološko pomembnega območja Mura – Radmožanci. Zajema območja kulturne krajine z naselji, posameznimi kmetijami in nekaj srednje velikih mest. Pokriva 12498,2 ha površine.

V prehodni coni je prisotnih 10 naravnih vrednot državnega pomena in 13 naravnih vrednot lokalnega pomena. Cona je namenjena trajnostno razvojnim ciljem.