OBREČNA VRBOVJA, JELŠEVJA IN JESENOVJA

Gozd obrečnega vrbovja, jelševja in jesenovja imenujemo tudi mehkolesna loka (HT 91E0* – Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion Albae)). To so nižinski gozdovi ob velikih rekah, ki so pogosto poplavljeni in oblikujejo prav posebne ekosisteme, kjer številni organizmi najdejo svoj dom. Praviloma so to mlajši razvojni stadiji gozdov, ki zaraščajo prodišča od bregov rek navzgor proti višjim in starejšim rečnim terasam. Od zelo labilnih začetnih stadijev (vrbova grmišča na prodiščih) poteka razvoj preko sestojev sive jelše, jesenov do ustaljenih združb, ki pa so še vedno pod vplivom talne ali poplavne vode. Obstoj teh gozdov je tako odvisen od stoječe ali tekoče vode oziroma se združba razvije le pod neposrednim vplivom vodotoka. 

Velikost območja ob reki Muri

Po podatkih kartiranja iz leta 2015 se na Posebnem ohranitvenem območju Mura nahaja približno 1820 ha habitatnega tipa. Stanje ohranjenosti je vzdolž toka Mure različno. Najslabše ohranjeno je na območju mejne Mure z Republiko Avstrijo, najboljše pa na mejnem odseku z Republiko Hrvaško. 

SLOVARČEK POJMOV

enotna skupnost gozdnega drevja.

časovno sklenjen del nastajanja, stopnja.

s prodom prekrit del brega, obale.

z tekočo vodo nanesena plast sipkega peska

tuj, neznačilen.

Kaj lahko storimo za izboljšanje ohranitvenega stanja mehkolesne loke?

  • Ob pomlajevanju poplavnih gozdov pomlajujmo z avtohtonimi lokalno značilnimi drevesnimi vrstami.
  • Skrbimo za aktivno pomlajevanje poplavnih gozdov.

Dejavniki ogrožanja​

Zaradi hidromorfoloških sprememb (utrjenost rečnih brežin, nezmožnost nastajanja sipin in poplavljanja, upad nivoja podtalnice in poglabljanje struge) se stanje združb mehkolesne loke slabša. Slednje se kaže preko slabega stanja ključnih drevesnih vrst ter kot odsotnost naravnega pomlajevanja združb. Na trenutno slabo stanje vplivajo tudi bolezni gozdnega drevja in naravne ujme v godovih.  K slabšanju stanja dodatno prispevajo invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki onemogočajo pomlajevanje tega gozdnega habitatnega tipa. 

V preteklosti so je zaradi gospodarskih razlogov mehkolesno loko intenzivno nadomeščalo z nasadi hitro rastočih topolov in drugih drevesnih vrst, kar danes predstavlja eno izmed glavnih groženj obstoju habitatnega tipa.

Ali veš, da mehkolesna loka:

  • ščiti zemeljsko površino pred erozijo tal,
  • ugodno vpliva na mikroklimo okolice, ublaži moč vetra, preprečuje prehitro izhlapevanje vode iz tal, 
  • zadržuje poplavno vodo v času poplav in jo oddaja v času suše, 
  • predstavlja vir lesa lokalnim prebivalcem. 

Aktivnosti projekta

Neposredne aktivnosti za izboljšanje stanja ohranjenosti HT 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka):

  • z namenom obnove hidromorfoloških razmer in vzpostavljanja razmer za naravno pomlajevanje za doseganje ugodnega stanja HT  (6,55 ha na lokaciji Petanjci, 3,41 ha na lokaciji Mota II),
  • obnova HT na območju nasadov klonskih topolov z odstranitvijo klonskih topolov in z zasaditvijo vzgojenih sadik (9 ha), 
  • obnova HT na območju sestojev invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst z odstranitvijo invazivnih vrst in z zasaditvijo vzgojenih sadik (5 ha),
  • Spodbujanje naravnega pomlajevanja HT s poskusno izvedbo gozdne paše z govedom, konji ali drobnico oz. strojno pripravo golih gozdnih tal (2 ha). 

 Izvedena bo nadgradnja obstoječe učne poti Lisjakova struga. 

Za potrebe izvedbe neposrednih aktivnosti obnove hidrološki razmer bodo izdelana naravovarstvena strokovna izhodišča. Na njihovi podlagi pa izdelana izvedbena dokumentacija. Za potrebe izvedbe neposrednih aktivnosti bo izvedeno rekognosciranje naravnih populacij in dreves belega topola (Populus alba L.), črnega topola (Populus niger) in bele vrbe (Salix alba) ob reki Muri, izdelana strokovna izhodišča za revitalizacijo površin HT in pripravljeni sadilni načrti.