ŠKRLATNI KUKUJ

Škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus) je majhen hrošč, dosega velikost do 1,5 cm. Ima izrazito rdeč zunanji skelet. Ličinke so navadno dvoletne, zabubijo se v juliju in avgustu. Faza bube je kratka, saj se že v avgustu izležejo ličinke. Imagi, ki ostanejo pod lubjem do spomladi, ko prilezejo v maju in juniju na plano.

Živi pod lubjem starejših odmrlih stoječih ali ležečih dreves, zlasti topolov, vrb, brestov, hrastov, jesenov, javorjev, divjega kostanja, robinije in lipe. Posebej pomembna so odmrla debelejša drevesa, saj je v slednjih številčnost larv in odraslih osebkov bistveno večja. Prehranjuje se z odmrlo lesno biomaso. Škrlatni kukuj v največji meri poseljuje ohranjene vlažne nižinske gozdove, z veliko odmrle biomase. 

Območje nahajanja ob reki Muri

Na Posebnem ohranitvenem območju Mura je vrsta pogosta in splošno razširjena, največje gostote dosega na odseku med Gornjo Radgono in Vučjo vasjo. 

SLOVARČEK POJMOV

žuželka na zadnji razvojni stopnji; razvita, odrasla žuželka.

žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko.

ličinka.

trdni oporni deli telesa, ogrodje.

Ali veš, da je škrlatni kukuj:

  • eden izmed 6000 vrst hroščev, ki živi v Sloveniji?

Dejavniki ogrožanja

Vrsto ob Muri ogroža zmanjševanje površin starejših gozdnih sestojev z večjim deležem odmirajoče lesne mase, odstranjevanje oslabljenih, starih ter odmirajočih dreves in sušic (stoječih debel). Ogroža ga tudi intenzifikacija gospodarjenja z gozdovi, pa tudi bolezni gozdnega drevja.

Kaj lahko storimo za izboljšanje ohranitvenega stanja škrlatnega kukuja in drugih ogroženih hroščev?

  • Ohranjajmo stara drevesa v gozdnih sestojih.
  • Ne posegajmo v gozdne potoke in ne sekajmo obrežne lesne vegetacije.
  • Pri gospodarjenju v gozdu puščajmo delež odmrle lesne biomase v gozdovih. 

Aktivnosti projekta

Za izboljšanje stanja ohranjenosti vrste škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus) bo izvedena neposredna aktivnost: 

  • Odkup 10 ha zasebnih gozdnih zemljišč, ki se jih prepusti naravnim sukcesijskim procesom, z namenom trajnega izboljšanja ciljne strukture in naravnih procesov habitata vrste. 

Za potrebe izvedbe neposredne aktivnosti bodo izdelana strokovna izhodišča z določitvijo kriterijev nabora in izvedenim naborom potencialnih zemljišč za izvedbo neposredne aktivnosti. 

Za zagotovitev trajnosti izvedene neposredne aktivnosti bodo izdelane strokovne podlage za vključitev območij aktivnosti v mrežo ekocelic na območju Natura 2000 Mura, v sklopu gozdnogospodarskega načrtovanja.